Radio Študent, 17. junij 2015 ― Vaš najslajši sladoled, Beli sladoled, praznuje deset let! Tandem sladkobnega okusa je ušpičil toliko umetniškega, da so ga naposled zaprli v Galerijo Alkatraz. Zapornika, Miha Perne in Leon Zuodar, torej Beli sladoled, imata slik po več deset. In to sladkih, dobrih, kakovostnega okusa. Ta najboljši sladoled je domači sladoled, slovenskih kvalitet. Ker pa se hrana ne okuša le z jezikom, temveč tudi z očmi, poglejmo, kaj sestavlja ta sladoledni meni. Galerija Alkatraz tokrat ne ponuja seznama alergenih snovi, ker do tega sladoledarjem pač ni. Niti datumi uporabe ji niso kaj povšeči. Toda dovolj heca. Kdaj vam bo potem jasno, da je sladoled lahko umetnost? Beli sladoled bi se pravzaprav moral imenovati Beda od sladoleda, pa je to »bedo« v pogovoru nekdo preslišal in jo razumel kot »beli«. Verjetno je tako bolje. Uporabljeno ime, Beli sladoled, sliči na ravno pravšnjo mero banalnosti, obenem pa ne zavzema skrajnega roba samoironije. Slike, risbe, grafiti in zini, ki jih je tandem ustvaril v desetih letih, še zdaleč niso bedni. Ludizem in infantilna risba, pa zbadljiva deformiranost množice figur, pa humorna samonanašalnost nimajo meja: izjavljanje na ravni sloga, ki bi mu nevedni včasih hitro pripisali zgolj deklarativno nasprotovanje akademizmu in mainstreamu, sicer je nekakšen statement. A le do neke mere: svoje protislovje namreč najde v procesu zavzetega ustvarjanja okusno dodelanih likovnih del. Teh se sladoledarja lotevata tako z resnostjo kot z radostjo. Zasnovala sta skupinsko razstavo lastnih individualnih umetniških okusov, kepice pa si lahko namešate v veliki sladki kornet. Slaščičar Miha črpa iz, citiramo po receptu: »bogate zakladnice umetnosti od začetkov do danes. Tu ne gre za direktno posnemanje, ampak za prenos.« Prenos sestavin, lepo prosim! »Vedno je osnova risba,« še zapišejo v kuharsko knjižico, sestavine pa Miha oblikuje po vašem okusu … Tako da »stisnjene v prostor/…/ odražajo to utesnjenost življenjskega habitata.« Tudi Leon je